MAG Varstvoslovje

Magistrski študijski program Varstvoslovje je program druge bolonjske stopnje, ki spodbuja interdisciplinarno izobraževanje, raziskovanje in mednarodno sodelovanje v okviru treh modulov: Kriminologija in kriminalistika, Korporativna varnost in Informacijska varnost. Cilj magistrskega študija je izobraziti strokovnjake z znanjem s širšega področja varstvoslovja in dobrim razumevanjem družbene realnosti, trendov na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti ter delovanja institucij formalnega in neformalnega družbenega nadzorstva. Magistri varstvoslovja so usposobljeni za prevzemanje najzahtevnejših nalog pri analiziranju, vrednotenju, načrtovanju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov v javnih organizacijah na državni in lokalni ravni, v nevladnih, zasebnih (gospodarskih) organizacijah ter za delo na akademskem področju.

Na podiplomskem študiju študenti poglobijo znanje s področja razumevanja družbenih, psiholoških, filozofskih, ekonomskih, vedenjskih, zgodovinskih in političnih vidikov kriminalitete, odklonskosti in sistema kazenskega pravosodja; raziskovanja etiologije, prevencije, nadzorovanja in odzivanja na kriminaliteto in odklonskost; merjenja in odkrivanje kriminalitete in drugih odklonskih pojavov v družbi; preučevanja kazenskega prava in kazenskega postopka; preučevanja, razumevanja in izboljšanja policijske dejavnosti, dela tožilstev, sodstva in institucij za izvrševanje kazenskih sankcij.

Predmetnik

Vpisni pogoji

V študijski program 2. stopnje Varstvoslovje se lahko vpiše, kdor je zaključil:

1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: Varovanje (86), Kriminologija (3126), Socialna pedagogika (1423), Psihologija (311), Sociologija (3121), Politologija, odnosi posameznik -družba-država (313), Poslovne in upravne vede (podrobneje neopredeljeno) (340), Poslovodenje in upravljanje (345), Pravne vede (380) in Socialno delo in svetovanje (762).
2. Študijski program prve stopnje z v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij (0 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 1 Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, 2 Umetnost in humanistika, 3 Družbene, poslovne, upravne in pravne vede, 4 Naravoslovje, matematika in računalništvo, 5 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 6 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo, 7 Zdravstvo in sociala, 8 Storitve, 9 Neopredeljeno po širokem področju), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 19 ECTS in sicer iz predmetov: Družbeno nadzorstvo (5 ECTS), Teorije policijske dejavnosti (7 ECTS), Kriminalistična taktika in tehnika (7 ECTS), ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program.
3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 z ustreznih strokovnih področij: Varovanje (86), Kriminologija (3126), Socialna pedagogika (1423), Psihologija (311), Sociologija (3121), Politologija, odnosi posameznik-družba-država (313), Poslovne in upravne vede (podrobneje neopredeljeno) (340), Poslovodenje in upravljanje (345), Pravne vede (380) in Socialno delo in svetovanje (762).
4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij (0 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 1 Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, 2 Umetnost in humanistika, 3 Družbene, poslovne, upravne in pravne vede, 4 Naravoslovje, matematika in računalništvo, 5 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 6 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo, 7 Zdravstvo in sociala, 8 Storitve, 9 Neopredeljeno po širokem področju), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 19 ECTS in sicer iz predmetov: Družbeno nadzorstvo (5 ECTS), Teorije policijske dejavnosti (7 ECTS), Kriminalistična tak tika in tehnika (7 ECTS), ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program.
5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 z ustre znih strokovnih področij: Varovanje (86), Kriminologija (3126), Socialna pedagogika (1423), Psihologija (311), Sociologija (3121), Politologija, odnosi posameznik-družba-država (313), Poslovne in upravne vede (podrobneje neopredeljeno) (340), Poslovodenje in upravljanje (345), Pravne vede (380) in Socialno delo in svetovanje (762). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le -ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom.
6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 z v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij (0 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 1 Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, 2 Umetnost in humanistika, 3 Družbene, poslovne, upravne in pravne vede, 4 Naravoslovje, matematika in računalništvo, 5 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 6 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo, 7 Zdravstvo in sociala, 8 Storitve, 9 Neopredeljeno po širokem področju). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le -ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.
7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004 z ustreznih strokovnih področij: Varovanje (86), Kriminologija (3126), Socialna pedagogika (1423), Psihologija (311), Sociologija (3121), Politologija, odnosi posameznik -družba-država (313), Poslovne in upravne vede (podrobneje neopredeljeno) (340), Poslovodenje in upravljanje (345), Pravne vede (380) in Socialno delo in svetovanje (762). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le -ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom.
8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 in študijski program za pridobitev specializa cije, sprejet pred 11. 6. 2004 z v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij (0 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 1 Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, 2 Umetnost in humanistika, 3 Družbene, poslovne, upravne in pravne vede, 4 Naravoslovje, matematika in računalništvo, 5 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 6 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo, 7 Zdravstvo in sociala, 8 Storitve, 9 Neopredeljeno po širokem področju). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le -ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Merila za izbiro v primeru omejitve vpisa

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Varstvoslovje se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje:

• Povprečna ocena: 80 %
• Ocena diplomskega dela: 20 %

V primeru, ko na dodiplomskem študijskem programu zaključno delo ni bilo predvideno, se upošteva samo povprečna ocena vseh učnih enot 100 %.

Merila za prehode med študijskimi programi

Po merilih za prehode je na študijski program 2. stopnje Varstvoslovje omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe 2. stopnje z naslednjih področij: Varovanje (86), Kriminologija (3126), Socialna pedagogika (1423), Psihologija (311), Sociologija (3121), Politologija, odnosi posameznik-družba-država (313), Poslovne in upravne vede (podrobneje neopredeljeno) (340), Poslovodenje in upravljanje (345), Pravne vede (380) in Socialno delo in svetovanje (762), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se j im prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

Redni in izredni študij

Izvaja se redni in izredni študij. Študij se izvaja v Ljubljani.

Študij na magistrskem programu na podlagi vpisa po merilih za prehode je plačljiv, ne glede na način študija. Študenti, ki se vpisujejo po merilih za prehode so namreč že dosegli sedmo raven študija (bolonjski magisterij) in zato skladno z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov študij na drugostopenjskem bolonjskem magistrskem programu ni financiran s strani države.

Cilji programa

Cilj magistrskega študija je izobraziti strokovnjake za varstvoslovje, ki imajo široko poslovno znanje in perspektivo ter dobro razumevanje realnega sveta, trende na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti, delovanja institucij formalnega družbenega nadzorstva (policija, tožilstva, sodišča, zapori, obveščevalne službe), neformalnega družbenega nadzorstva (dejavniki socializacije, družina, šola, društva, civilna družba) in institucionaliziranega neformalnega nadzorstva (predvsem detektivske agencije in zasebnovarnostna podjetja). Na podiplomskem študiju študenti poglobijo znanje s področja razumevanja družbenih, psiholoških, filozofskih, ekonomskih, vedenjskih, zgodovinskih in političnih vidikov kriminalitete, odklonskosti in sistema kazenskega pravosodja; raziskovanja etiologije, prevencije, nadzorovanja in odzivanja na kriminaliteto in odklonskost; merjenja in odkrivanje kriminalitete in drugih odklonskih pojavov v družbi; preučevanja kazenskega prava in kazenskega postopka; preučevanja, razumevanja in izboljšanja policijske dejavnosti, dela tožilstev, sodstva in institucij za izvrševanje kazenskih sankcij.

Predmetno specifične kompetence

Diplomant magistrskega študijskega programa Varstvoslovja na FVV je strokovnjak s teoretičnim in praktičnim znanjem za vodenje varnostnih organizacij za vodenje zahtevnih procesov s področja varnosti ter vodenje in izvajanje zahtevnih strokovnih opravil, ki spadajo na področje varstvoslovja. Sposoben je prevzemati najzahtevnejše naloge pri analiziranju, planiranju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov tako v državnih, nevladnih kot gospodarskih organizacijah.

Magistri varstvoslovja so usposobljeni za:

• odkrivanje, analiziranje in reševanje z varnostjo povezanih problemov ob spoštovanju človekovih pravic, načela zakonitosti in pravne države;
• obvladanje splošnih in specifičnih raziskovalnih metod pri preučevanju različnih varnostnih pojavov, ter sposobnost temeljnega in predvsem aplikativnega raziskovanja varnostnih pojavov tako v lokalnih skupnostih, organizacijah kot v mednarodnem prostoru;
• razvoj kritične in samokritične presoje pri upravljanju z varnostnimi pojavi;
• prenašanja teoretičnih znanj v vsakodnevno prakso ter sposobnost sintetizirati znanja varstvoslovja in drugih sorodnih ved;
• razvoj etičnih standardov za visoko kakovostno in strokovno avtonomno delo;
• razvoj komunikacijskih veščin za uspešno delo v situacijah soodvisnosti tako v lokalnem kot v mednarodnem okolju;
• sodelovanje na različnih ravneh upravljanja z varnostnimi vprašanji v lokalnem okolju, organizacijah, na ravni države in v mednarodnem okolju;
• poglobljeno analizo temeljnih pooblastil varnostnih in obveščevalnih subjektov s stališča zakonitosti in ustavnosti;
• poglobljeno razumevanje relevantnih razmerji med organi odkrivanja in pregona ter ostalimi akterji varnostnega in obveščevalnega sistema nacionalne varnosti;
• meriti obseg in vrsto kriminalitete ter drugih vrst odklonskih pojavov v družbi;
• preučevanje izvrševanja kazenske zakonodaje in načine zagotavljanja varnosti;
• preučevanje prakse opravljanja policijske dejavnosti; delovanja tožilstev, sodišč in izvrševanja kazenskih sankcij;
• preučevanje drugih družbeno nadzorstvenih mehanizmov v sodobni družbi in zagotavljanja zasebne, javne, notranje in mednarodne varnosti;
• razumevanje varnostne probleme in dejavnosti na globalni, kontinentalni, državni, regionalni in lokalni ravni;
• raziskovanje vzrokov, nadzorstvenih dejavnosti, odzivanje kriminalitete in storilce kaznivih dejanj;
  • razumevanje notranje-varnostnih sistemov države in sistemov notranje varnosti v mednarodni skupnosti.